UČIMO SE IN DELAMO DOMA

Minil je četrti teden učenja na daljavo in kot kaže bodo šole še nekaj časa zaprte. Vsi smo bili zaradi epidemije skoraj čez noč postavljeni v situacijo, ki je nismo mogli načrtovati. Izobraževalna ustanova kot je šola ima svoj ritem, delo je skrbno načrtovano in določeno. Z zaprtjem šol smo svoje delo prenesli na daljavo. Odlično smo se znašli tako učitelji, učenci in starši. Želimo vam predstaviti, kakšni so odzivi in občutki vseh omenjenih udeležencev po mesecu dni drugačnega učenja.

Sonja Veber, ravnateljica OŠ Stara Cerkev: Na OŠ Stara Cerkev je v prvem tednu pouk potekal na daljavo preko e-pošte. Sprva je bilo nekaj težav, saj je bil dostop do eAsistenta zelo obremenjen, zlasti v dopoldanskem času. Kasneje smo uredili tako, da učitelji gradivo objavljajo na spletni strani šole. Danes s starši komuniciramo: po telefonu, po navadni pošti,  e-pošti, eAsistentu, kanalih, spletnih učilnicah. Za vse učitelje in učence je delo na daljavo zahtevno, saj terja veliko priprav. Menimo, da so starši in otroci stvar vzeli zares. Odziv staršev je pozitiven, večina staršev bdi nad delom svojih otrok. Vsi učitelji in vodstvo šole smo dosegljivi večino dneva in sodelujemo s svojimi pojasnili na zastavljena vprašanja. Na šoli smo izvedli anketo, ki nam je pokazala, kje so težave, veseli pa smo bili, da nam starši stojijo ob strani in pohvalijo naše delo. Za učence, ki nimajo računalniške opreme, smo in še bomo poskrbeli z računalniki ZRSŠŠ, Občine Kočevje in Fundacija Rok (Založba Rokus Klett).

Hana Rus, šestošolka: Z učenjem na daljavo sem še kar zadovoljna. Zdi se mi, da se moram bolj potruditi kot v šoli, saj moram vse sama prebrati in si snov razložiti. Pogrešam sošolce in tudi učitelje. Manjka mi druženje in klepetanje s sovrstniki. Dobro, da nisem edinka, saj imam doma za družbo vsaj sestrico. Pogrešam šolo in upam, da se čimprej vrnemo v šolske klopi. Pogrešam samostojnost in zasebnost dela v šoli, saj imam občutek, da mi doma včasih gledajo pod prste.

Jasmina Tomšič, učiteljica glasbe:  Delo na daljavo je vsem prineslo številna vprašanja, izzive, a hkrati tudi priložnosti, da odkrijemo kako solidarni, potrpežljivi in prilagodljivi smo. Hvala vsem, ki v teh dneh mislite naprej na druge in srčno opravljate svoje delo z željo, da bi čimprej in varno pričakali ponovno snidenje s svojo širšo družino, s sošolci, s prijatelji. Hvala in čestitke  vsem mojim učencem in njihovim staršem za glasbene sladkorčke, zapete pesmi in zaigrane skladbe, ki jih pridno pošiljate na moj naslov in v katerih sporočate, da vas ukvarjanje z glasbo tolaži, razveseli, pomirja. Vsem želim vse dobro, ostanite zdravi.

Polona Irt Novak, učiteljica razrednega pouka: Tole je vse skupaj velik izziv. Jaz učiteljica na daljavo, otroci učenci na daljavo. Sama sem imela težavo s tehničnim znanjem računalništva. Kako čim bolj nazorno prikazati in razložiti snov … sploh mlajšim učencem in tistim z učnimi težavami. Kako jih voditi skozi snov, da jo resnično razumejo, da je obenem nazorna in zanimivo predstavljena? V službi smo praktično ves dan. Če ne pripravljamo gradiva, ga pa pregledujemo, telefonski klici in maili cingljajo cele dneve. Ni tako lepo kot se sliši. Osem ur? Zelo redko … v prvih dneh tudi 13. Sem se resno zbala, da mi bo mož zaplenil računalnik. Pozitivno je brez dvoma to, da sem doma, da si čas razporejam po svoje in ni treba kar naprej gledati na uro in se popoldne vračati v službo. Tudi okolica hiše bo nekoliko prej urejena. Moj domači učenec mi je povedal, da sem bolj tečna kot njegova učiteljica in da se mu moji učenci prav smilijo.  Pa mogoče še to … včeraj pred videokonferenco me je pogledal in ob pogledu na dolg nepobarvan narastek sočutno pristopil, mi pokroviteljsko dal roko na rame in rekel:  »Mami, jaz bi si na tvojem mestu naredil čop.«

Bojana Oberstar Bižal, učiteljica matematike: Vse to je prišlo z danes na jutri. Zavedanje, da ne smeš v službo, da otroci ne smejo v šolo je povzročilo stisko in veliko skrbi. V kratkem času je bilo potrebno prevetriti svoje delo in postaviti učno okolje, ki ni učilnica, ampak soba, kuhinja, dnevna soba, domači vrt. Učno okolje, v katerem ni klepetanja in pogovarjanja. Soočati se s takim načinom dela ni enostavno niti kot učitelj niti kot starš. Danes lahko povem, da sem zadovoljna in ponosna na delo, ki ga opravljam. Vzpostavila sem stalno in dosledno komunikacijo in moj prenos znanja poteka. Pa vendar, pogrešam utrip razreda. Pogrešam stik s sodelavci in učenci. Pogrešam pogovor, vprašanja, odgovore … Dejstvo je, da smo bili vsi pahnjeni v to situacijo in naučili se bomo, da moramo ceniti trenutke zdaj in tukaj.

Nina Kralj Rus, mama šestošolke: S poukom na daljavo se kar dobro spopadamo tako otroci kot starši. Je pa takšna oblika pouka precej bolj naporna kot klasični pouk. Snov, ki jo sicer slišijo v šoli, morajo učenci sami predelati, kar zahteva veliko volje, samodiscipline in koncentracije. Hana je vestna in skrbna in večino dela naredi sama. V začetku smo nekaj časa namenili tudi osvajanju dela z računalnikom, prenašanju slik s telefona, dela s printerjem, e-asistentom. Sedaj je tudi to znanje že osvojila in težav ni več. Prednosti pouka na daljavo in izolacije je predvsem druženje ožje družine. Veliko več se pogovarjamo, bodrimo, kratkočasimo. Seveda pa vsi pogrešamo druženje z vrstniki. Medosebni stiki in pogovori na štiri oči vsekakor niso primerljivi s telefonskimi pogovori. Tako, da vsi nestrpno pričakujemo, da se življenje vrne s stare tirnice. Upam, da se bomo iz trenutne situacije naučili ceniti drobne stvari in pozornosti, ki jih je zadnje čase izpodrinjalo vsakodnevno hitenje in stres. Želim vam vse dobro, ostanite zdravi.

Ravnateljica tedensko nagovori starše in v enem izmed nagovorov je poudarila: »Vsi smo pokazali, da imamo željo, voljo in odgovornost, da vodimo poti znanja naprej tudi v neznanih in nerazumljivih okoliščinah. Zato se vsem iskreno zahvaljujem. Prav je, da starši  otrokom pomagate pri tehničnih zadevah in jih  spodbujate pri delu, ni pa potrebno, da ste ves čas  »učitelji«.  Kar otrok zmore narediti sam, naj to tudi naredi. Tudi v tem času je potrebno krepiti otrokovo odgovornost, samostojnost. Časi res niso lahki, a bomo zmogli.  Izrekam vam svoje spoštovanje in iskreno zahvalo za ves trud.  Skupaj bomo zmogli. Pomembno je, da se držite preventivnih ukrepov, ostajate doma in se gibate  na svežem zraku.  Naj bo čas, ko moramo biti vsi skupaj doma, čas za družino, pogovore, dobro počutje in občutek varnosti.«

Vtise zbrala in uredila Gabrijela Pohar.