POHOD NA KRIŽNO GORO NAD LOŽEM – 857m
V soboto, 18.1.2025, smo se učenci in mentorice treh osnovnih in ene srednje šole iz Kočevja in okolice (OŠ Ob Rinži, OŠ Stara Cerkev, OŠ Zbora odposlancev, SŠGK) ob 8. uri zjutraj z avtobusom odpeljali proti Notranjski, saj je bil cilj našega tokratnega pohoda povzpeti se na Križno goro, ki se dviga 857m visoko in predstavlja razgledni vrh med Loškim in Cerkniškim poljem. Pogled na Križno goro privablja zlasti romarska cerkev sv. Križa s svojim nekoliko trdnjavskim videzom in obliko križa, če gledamo nanjo s ptičje perspektive. Po ljudskem izročilu je bil na njenem mestu nekdaj postavljen velik križ, ob katerem so se verniki zbirali k molitvi.
Še pred vzponom na goro (oz. hrib) smo se sprehodili do vhoda Križne jame, ki je edina naravno ohranjena turistična jama v Sloveniji in v njej ni ne električne razsvetljave, ne betonskih poti. Za njen ogled obiskovalci dobijo gumijaste škornje in svetilko, možno pa se je v njej zapeljati tudi s čolnom, saj se v njeni notranjosti skriva kar 21 različno velikih jezer (vodna jama). Zaradi zaščitenosti je obisk jame omejen na 4 osebe, zato se je na ogled potrebno vnaprej naročiti.
Kot zanimivost naj povem, da smo ves čas, ko smo se vzpenjali na Križno goro, hodili po terenu nad Križno jamo. Izhodišče pohodne poti na Križno goro je namreč povsem v bližini jame, možno pa se je nanjo povzpeti tudi iz Loža, kamor smo se mi z gore tudi spustili.
Čez Križno govor vodi tudi označena Cerkniška planinska pot.
Pot se je večji del vila po obronku hriba med visokimi listavci, ki so v zimskem času dobili ledno preobleko, tako da so se drevesa v jutranjih sončnih žarkih svetila kot srebro. Pogledi so bili čudoviti in fotografije ne morejo zajeti vse lepote, ki smo jo po poti doživeli.
Na vrhu smo malicali in uživali v razgledih na Notranjski Snežnik (kamor se bomo odpravili spomladi), Slivnico in na presihajoče Cerkniško jezero, ker pa je bilo vreme jasno, smo v daljavi lahko občudovali tudi Julijske in Kamniške Alpe.
Spust je potekal po drugi strani hriba, mimo nedavno obnovljenih kapelic, ki predstavljajo križev pot in predstavljajo kulturno znamenitost tega kraja. V vasi (ki je bila nekoč mesto) Lož, smo se ustavili v gostilnici z zanimivim imenom „Edina v mestu“, kjer so nas prijazna dekleta postregla s čajem in kavo za mentorice, mladi planinci pa so vestno vpisali pohod v svoje Planinske dnevnike.
Izlet je še prehitro minil in vseh štrideset se nas je srečno vrnilo domov že sredi popoldneva.
O tem, kako smo ponovno uživali, pa naj govorijo fotografije.
Julija Valentić, vodja planinskega krožka OŠ Stara Cerkev